MLADI IN OBČINA ENOTNI – ŽALEC POTREBUJE MLADINSKI CENTER

MLADI IN OBČINA ENOTNI – ŽALEC POTREBUJE MLADINSKI CENTER avtor 2. april, 2019

Ekomuzej je v petek, 22. marca, gostil okroglo mizo na temo mladi in Občina Žalec. Problematika mladih v zadnjih letih dobiva vse večje razsežnosti tako na državnem kot lokalnem področju. Vse več je mladih, ki odhajajo v tujino oz. se selijo v večja mesta, ki ponujajo več možnosti za uspešno kariero ob tem pa za sabo puščajo mladostniško opustošene manjše okraje v Republiki Sloveniji. Občina Žalec po mladinskih dejavnostih sicer ne sodi med tiste najmanj aktivne, a vendarle je tudi v občini Žalec v obdobju zadnjih šestih oz. sedmih let prišlo do precejšnjega upada aktivnosti mladih. Občina Žalec, sicer prejemnica certifikata »mladim prijazna občina« izpolnjuje določene obveze, ki si jih je zadala in katere opredeljuje certifikat, a vendarle vidnejšega napredka še ni zaznati. Ob vse večji apatiji v mladinskem sektorju so se v Študentskem klubu Žalec odločili pripraviti okroglo mizo na to tematiko. Pri soorganizaciji jim je v pomoč priskočilo tudi vodstvo Občine Žalec, ki se omenjene problematike dobro zaveda.

Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, Žalec

Na lep, sončen petek se je v Ekomuzeju zbralo nemalo število poslušalcev, ki so lahko poslušali in tudi komentirali dialog prisotnih, med katerimi so bili predstavniki Študentskega kluba Žalec, Občine Žalec, Mladinskega centra Velenje, Mladinske mreže MaMa in pa predstavnik Mladinskega sveta Slovenije. Moderatorsko taktirko debate je prevzel Dejan Tamše.

Dejan Tamše se je tokrat preizkusil v vlogi moderatorja.

Uvodoma je moderator besedo predal Mateju Pinterju, svetovalcu za mladinske zadeve na Občini Žalec, ki je obrazložil aktualno stanje mladinskega segmenta ter povzel trenutne aktivnosti, ki jih izvaja Občina Žalec na področju mladih. Obrazložil je, da ima Občina Žalec v programu mladine namenjenih dobrih 30.000 eur, ki jih lahko mladinska društva, ki so včlanjena v MSOŽ (Mladinski svet Občine Žalec) črpajo za izvajanje svojih dejavnosti. Kot je še pojasnil g. Pinter, si Občina zelo prizadeva vzpostaviti delovanje mladinskih organizacij, vendar opažajo, da med mladimi primanjkuje aktivnih, ki bi dane pogoje tudi izkoristili. Od leta 2012 je ustanovljena tudi komisija za mladinska vprašanja, ki je sestavljena iz članov MSOŽ ter predstavnikov Občine in skrbi za medsebojno komunikacijo. Istega leta pa je bil sprejet tudi Odlok o mladini, ki celovito ureja področje mladinskega sektorja. Kljub pogojem, ki so jim bili na voljo pa MSOŽ ni več izdajal programa dela za leti 2017 in 2018, kar je pravno-formalno tudi onemogočalo sofinanciranje delovanja društev pod okriljem MSOŽ.

Iz leve: Jure Macuh, Tomaž Kozovinc, Matej Pinter

V nadaljevanju je g. Tamše besedo predal predstavnikoma Študentskega kluba Žalec – Juretu Macuhu in predsedniku Tomažu Kozovincu. Besedo je najprej prevzel g. Macuh, ki je po uvodnih besedah nadaljeval debato o dejstvih, ki zadevajo področje občine Žalec. Poudaril je, da se prebivalstvo v občini Žalec stara, in da bomo soočeni z določenimi izzivi, na katere moramo misliti že danes. Kot prvi izziv je izpostavil problematiko uporabe prepovedanih substanc, ki v razvitem delu Evrope strmo narašča in Slovenija tukaj ni prav nobena izjema. Najbolj je potrebno izpostaviti alkohol, saj po podatkih Inštituta za javno zdravje spodnja starostna meja uporabnikov opojne substance krepko pada. Eden izmed pospeševalcev te problematike je po besedah g. Macuha dejstvo, da na območju naše občine nimamo urejenega avtonomnega prostora namenjenega mladim, kjer bi se lahko družili in posledično veliko mladine v svojem prostem času zahaja v gostinske lokale. Izpostavil je še problematiko mladih priseljencev, katerim bi takšen namenski prostor znatno olajšal samo integracijo v novo okolje. G. Macuh je opomnil še, da Občina Žalec investira ogromne vsote v razvoj turizma, medtem ko mladinska problematika ne uživa potrebne pozornosti Občine.

Jure Macuh, Študentski klub Žalec

Predsednik Študentskega kluba Žalec, g. Tomaž Kozovinc, je v nadaljevanju povzel delovanje študentskega kluba. Poudaril je, da mora ŠKŽ za financiranje svojih dejavnosti letno poročati o svojem članstvu in v letošnjem letu beležijo 280 aktivnih študentov ter 100 dijakov, kar jih uvršča med največja društva na območju Spodnje Savinjske doline. Operativno aktivnih je približno 30 članov, ki skrbijo praktično za vse izvedene aktivnosti delovanja društva. Po njegovem mnenju je v Žalcu nujno potreben prostor za izvajanje mladinskih dejavnosti že zaradi dejstva, da so sedaj primorani dogodke v določeni meri »komercializirati« v raznih gostinskih obratih. »Občina Žalec s svojim 19 milijonskim proračunom mladinskemu sektorju namenja 56.000 eur« pravi g. Kozovinc, ki pa je v  nadaljevanju izpostavil, da vsekakor podpira tudi štipendijsko politiko, ki jo vodi Občina Žalec, in ki posredno tudi vplivajo na višino sredstev dodeljenih mladinskim dejavnostim. Po vprašanju g. Tamšeta ali je trenutna mladinska sekcija v Žalcu zmožna zagotoviti zadostno količino potrebnih aktivnosti za vzpostavitev tako kompleksnega sistema kot je mladinski center pa je g. Kozovinc odgovoril, da je vsekakor potrebno nekje začeti. Pojasnil je, da so tudi ostali centri ob svojem ustanavljanju naleteli na številna vprašanja, a so vendarle skozi neko kontinuiteto uspeli pripeljati delovanje na nivo, ki ga sedaj poznamo kot primer dobre prakse.

Tomaž Kozovinc, Študentski klub Žalec

Vabilu na okroglo mizo se je odzval tudi direktor mladinskega centra Velenje, Marko Pritržnik. Kot je poudaril, je področje mladine izjemno pomemben javni segment, katerega ključen faktor je ustrezen prostor. Pravi, da je v osnovi zelo pomembno, da ima Občina posluh za mladinsko politiko, saj tako omogoča profesionalizacijo, ki mladim ponudi odgovornost. Mladinski center Velenje, katerega je ustanovila Občina Velenje, deluje zelo uspešno, vendar g. Pritržnik poudarja, da so bili začetki težki, a je z dialogom in veliko mero razumevanja projekt dobil zadostno podporo. Mladinski center deluje po razdrobljenem sistemu, kajti pokrivajo zelo širok nabor dejavnosti, ki zahteva določeno infrastrukturo.

Marko Pritržnik, Mladinski center Velenje

Debate se je udeležila tudi Maja Hostnik, ki prihaja iz mladinske mreže MaMa. MaMa se kot nevladna organizacija v obliki javnega zavoda povezuje s preko 50-imi mladinski centri po Sloveniji. Kot je povedala ga. Hostnik, v praksi videvajo petdeset različnih praks, ki jim dajejo dober pregled nad samim dogajanjem mladinskih organizacij. Po njenih besedah je potrebno zagotoviti strokovno osebje, ki bo zaposleno na področju operativnega dela z mladino. V nadaljevanju je poudarila, da je pomemben faktor izvajanja mladinskih dejavnosti tudi priprava mladostnikov na uvod v življenje. Vsekakor priporoča ustanovitev javnega zavoda, ki bi partnersko sodeloval s Študentskim klubom Žalec, saj se je po njenih besedah to že izkazalo kot primer dobre prakse.

Maja Hostnik, mreža MaMa

Kot strokovnega sogovornika iz vrst Mladinskega sveta Slovenije je g. Tamše pozdravil Mateja Novaka, podpredsednika mladinskih politik na lokalnem nivoju pri Mladinskem svetu Slovenije. Po besedah g. Novaka je v prvi vrsti pomembno povezovanje ter povzemanje dobrih praks, v nadaljevanju pa aktivno vpenjanje mladih v ključne odločitve pri usmeritvah delovanja mladinskega sistema. Tako so po njegovem mnenju temeljne potrebe za izvajanje mladinskih dejavnosti prostor, finance in kader.

Matej Novak, Mladinski svet Slovenije

V nadaljevanju je g. Tamše po vsem slišanem za mnenje vprašal še župana Občine Žalec, g. Janka Kosa. »Če je glavni problem prostor, potem mislim, da je rešljiv« je bil prvi odziv župana na besede predhodnikov. V nadaljevanju je poudaril kako pomembno je, da se v določenih primerih mladina sama organizira do tega nivoja, da je občina samo v vlogi sofinancerja, medtem ko se v samo delovanje mladinskih organizacij ne poglablja. Pojasnil je, da je v preteklem obdobju na območju občine Žalec prišlo do zamrtja mladinskega delovanja in sredstva, ki so bila na voljo, niti niso bila v celoti koriščena. Je pa župan vesel dejstva, da se je pojavila iniciativa in predlaga, da se akterji sestanejo v najkrajšem možnem času in dorečejo temeljne usmeritve, v ospredju katerih bo po vsej verjetnosti vzpostavitve mladinskega centra.

Župan Janko Kos

Po skoraj dve uri dolgi debati so prisotni na koncu prišli do skupnega zaključka in sicer, da v najkrajšem možnem času sedejo za skupno mizo in pripravijo strateški plan. Župan je predlagal, da se dobijo v njegovi pisarni že v naslednjih dneh ter namignil, da že ima zamisel za prostor. Besede župana so spodbudne in so že prvi korak na poti k sodelovanju, kar je bil tudi namen celotnega dogodka.