OB PRAZNIKU KULTURE PODELILI SAVINOVA ODLIČJA

OB PRAZNIKU KULTURE PODELILI SAVINOVA ODLIČJA avtor 10. februar, 2019

V sredo, 6. februarja, je v Domu II. slovenskega tabora potekala osrednja proslava Občine Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku. Na prireditvi so bila podeljena Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2018, ki jih je prejelo šest izjemnih in nadarjenih posameznikov.

Slovenski kulturni praznik je dan, ko Slovenci obeležujemo spomin na smrt našega največjega pesnika – Franceta Prešerna. Letos je bil kulturni praznik še toliko bolj poseben, saj od Prešernove smrti mineva natanko 170 let. V spomin na ta visok jubilej so po celotni občini pripravili številne kulturne prireditve, ki so bile tako ali drugače obarvane prešerno in poetično. Osrednja proslava v občini ob kulturnem prazniku pa je potekala v Žalcu, kjer so tradicionalno podelili tudi Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2018.

Program je povezovala direktorica Medobčinske knjižice v Žalcu, Jolanda Železnik.

Letošnja prireditev se je tako kot marsikje po državi pričela kritično. Po uvodni Zdravljici in nagovoru Jolande Železnik, ki je povezovala program celotne prireditve, je besedo prevzela tokratna slavnostna govornica, mag. Alenka Domjan, dolgoletna kustosinja in vodja Galerije sodobne umetnosti ter prejemnica srebrnega celjskega grba. V svojem govoru je naglasila aktualno problematiko na kulturnem področju, ki se v novodobnem času izgublja pod vplivom kapitalizma in potrošništva. “Umetnost in kultura sta zaradi reprodukcijskih in novih tehnoloških možnosti postali pravi medijski konglomerat, ki v vrtincu ekonomskih interesov vstopata tudi v globalni svet kapitala. S tem pa se krhajo nacionalno-kulturni okviri, ki so nekoč ohranjali trdno in stabilno kulturno identiteto,” je v svojem govoru izpostavila slavnostna govornica. Okrcala je tudi slovensko politično okolje, ki po njenem mnenju zaradi pomanjkanja vizije ne zna tržiti kulturnih dosežkov in ne prepozna prednosti finančnih vložkov na področju kulture. Kritična je bila tudi do slovenske družbe, ki “še vedno tehta umetnost in kulturo skozi optiko porabnika javnega denarja in v njej ne prepozna ekonomskega vidika, ki ga le-ti s svojimi programi vračajo.” Govor je ga. Domjan zaključila z besedami francoskega politika Edouarda Herriota, ki pravi, da je “kultura tisto, kar nam ostane, potem ko smo vse drugo pozabili.”

mag. Alenka Domjan je pritegnila pozornost marsikaterega poslušalca.

Po kritičnih besedah slavnostne govornice je sledila gledališka predstava Prosto po Prešernu. V njej so na inovativen način v napeto zgodbo povezali večino vsem poznanih Prešernovih pesnitev. Turjaška Rozamunda, Povodni mož, Lepa Vida in Krst pri Savici so tako samo nekatera od Prešernovih del, ki so jih v predstavi sveže interpretirali igralci Jernej Čampelj, Tina Gunzek in Saša Pavlin Stošić. Za režijo je poskrbela Maruša Kink, za kostume Tina Bonča, za scenografijo Vasilija Fišer, za dramaturgijo Simona Hamer, za glasbo pa Boštjan Gombač.

Zasedba treh igralcev, ki je oživila najbolj znane Prešernove stihe.

Po bučnem aplavzu, ki so si ga prislužili talentirani igralci za moderno, humoristično, a spoštljivo adaptacijo Prešernovih verzov, je sledil vrhunec kulturnega večera – podelitev žlahtnih Savinovih odličij. Komisija za Savinova odličja izmed vseh prejetih prijav vsako leto izbere tiste posameznike, ki se dvigajo nad povprečje in ki so pustili poseben pečat na lokalnem kulturnem področju. Letos je bilo takšnih posameznikov šest. Savinova priznanja so tako prejeli: Milan Cokan za 25-letno aktivno delovanje v Kulturnem društvu Ponikva, zlasti za dosežke na področju folklore, Agata Gojkošek za uspešno delo na glasbenem področju in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti ter Karmen Štusej za izjemno uspešno mentorsko delo na področju dramskega ustvarjanja v šoli. Savinovo plaketo je ob 25-letnem delovanju za posebne dosežke na področju glasbe prejel Kitarski orkester Glasbene šole Risto Savin iz Žalca.

Zbrane v dvorani je pred podelitvijo pozdravil tudi žalski župan.

Najžlahtnejši odličji – Savinovo plaketo z denarno nagrado – sta letos prejeli kar dve izjemni posameznici. Prvo odličje je prejela Breda Veber, ki se je na Osnovni šoli Griže zaposlila zdaj že davnega leta 1979. Sodelavcem je poznana predvsem po svojem predanem delu kot knjižničarka in mentorica številnim šolskim aktivnostim. Največji pečat je pustila na glasbenem področju in sicer kot vodja otroškega pevskega zbora več kot 20 let, vodja mladinskega pevskega zbora dobrih 10 let, mentorica šolskega kulturnega društva 25 let ter vodja ženskega pevskega zbora Griže dobrih 10 let. Širši javnosti je poznana tudi kot pevka, saj je pela v kar štirih žalskih operetah. Objavila je številne publikacije in strokovne prispevke, ki so plod njenega dolgoletnega raziskovanja na različnih kulturnih področjih. Breda Veber – učiteljica, mentorica, vodja, raziskovalka in avtorica – si je za 40 let aktivnega posvečanja kulturi in izjemno predanost na kulturnem, šolskem in glasbenem področju prislužila Savinovo plaketo z denarno nagrado, ki jo je prejela iz rok žalskega župana.

Prvo najvišje priznanje je prejela Breda Veber.

Drugo najžlahtnejše Savinovo odličje pa je prejela nekdanja učiteljica in dolgoletna vodja programa kulture na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Lidija Koceli. Kot profesorica slovenščine, hrvaščine in srbščine ter učiteljica retorike je svojo službeno pot začela leta 1980 na I. Osnovni šoli Žalec, kjer je vsa leta poučevala slovenščino. Vse življenje je bila v stiku s kulturo, najbolj nadarjena pa je bila za pisanje in javno nastopanje. Leta 2004 se je poslovila od učiteljskega poklica in se pridružila ekipi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec kot vodja programa za kulturo, kjer je pustila svoj največji pečat. Bila je pobudnica za ustanovitev književne revije Vpogled, ena izmed pobudnic za ustanovitev nagrade Fanny Hausmann, sopobudnica citrarskega abonmaja ter idejna avtorica potujočega abonmaja. Vodila je številne prireditve in protokolarne dogodke. Posebej se je zavzemala za področje uprizoritvenih umetnosti, omogočila je produkcijo Savinove opere Poslednja straža ter nudila glavno podporo operetama Grofica Marica ter lanski Hmeljski princesi. S svojimi projekti je zagotovila mednarodno priznanost žalskemu skladatelju Ristu Savinu, omogočila številne domače in mednarodne projekte, k svojemu ogromnemu repertoarju pa je dodala tudi izdajanje in predstavitev številnih knjig, kot so Obiralka Micika, Babette ter Sklenjen krog. Za izjemno delo in dragocen doprinos k prepoznavnosti kulture v Spodnji Savinjski dolini in širše je bila Lidija Koceli prav tako nagrajena s Savinovo plaketo z denarno nagrado, podeljeno s strani g. Janka Kosa.

Prejemnica drugega najvišjega priznanja je bila Lidija Koceli.

Vsem nagrajencem za prejeta odličja iskreno čestitamo in jim želimo uspešno kulturno ustvarjanje tudi v prihodnje.